Select Page

TEDEN PISANJA Z ROKO poročilo

Teden  pisanja z roko 2020 pri  metelkarjih

Pri razrednih in pogovornih urah ter  tudi pri pouku smo se pogovarjali o pisanju z roko.

KAJ smo želeli doseči?
Ozavestiti mlajše in starejše  o pomenu pisanja z roko.
Spodbuditi pisanje z roko, ne le z računalnikom.
Krepiti pozitiven odnos do pisanja z roko.
Pisava vsakega človeka je neponovljiva.
Spodbujati lepopis.
Spodbuditi razvoj fine motorike. Vaja dela mojstra.
Spodbuditi izražanje spoštovanja in naklonjenosti. Pisanje z roko je bolj osebno.

Kako smo ustvarjali?
Na razredni stopnji so v svojih matičnih učilnicah oblikovali kotiček Radi pišemo z roko, prav tako v šolski knjižnici. Razstavo  pa smo pripravili tudi na hodniku pred šolsko knjižnico.

  • Vsi smo se trudili pri pouku pisati z roko ne samo ta teden, ampak tudi ostale dneve v šolskem letu (reševanje učnih listov, pisanje v svoje zvezke, v delovne zvezke, pisanje na tablo).
  • Drugošolci, petošolci, tretješolci so po ogledu potujoče razstave na šoli Pot knjige od avtorja so bralca pisali misli o branju, knjigi
  • Prvošolci pa so po ogledu razstave napisali in izdelali svojo knjigo.
  • »Ko družina svojo pisavo na ogled postavi …« S to mislijo so bili k ustvarjanju nagovorjeni razredniki, ki so svojim učencem razdelili priložen bel list in jih povabili, da skupaj s svojo družino zapišejo svoja razmišljanja – starši petošolcev so zapisali, kaj jim pomeni izobrazba.
  • »Ko mami, babi … svoje recepte na ogled postavi …« Učenci šestošolci so prinesli recepte svojih babic, mam; nekaj smo jih razstavili v šolski knjižnici.
  • Pridružile so se jim božično-novoletne voščilnice …
  • »Ko učenec svoji pisavo na ogled postavi …« Temu povabilu se je odzvalo kar lepo število učencev na predmetni stopnji.
  • »Ko učitelj svojo pisavo na ogled postavi …« Tako pa so bili nagovorjeni učitelji, ki so se potrudili in na priloženem listu obiskovalcem šolske knjižnice namenili nekaj lepih misli.

Učenci pa so opazovali pisave in ugotavljali njihovo avtorstvo.

  • Ustvarjali so tudi na Podružnici Bučka ter na predmetni stopnji tako pri pouku slovenskega jezika kot pri drugih predmetih.

Za Teden pisanja 2020 Marinka Cerinšek, OŠ Frana Metelka Škocjan

v slikah: Teden pisanja

POT KNJIGE

Pot knjige od avtorja do bralca pri metelkarjih

Na hodniku pred šolsko knjižnico na Frana Metelka Škocjan je bilo od 13. do 29. januarja 2020 zelo živahno, saj smo gostili potujočo razstavo Pot knjige  od avtorja do bralca. Razstava v obliki stripa  je nastala po zamisli  pisatelja  Žige X Gombača in ilustratorja  Davida Krančana, popelje pa nas v svet rojstva knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.
Javna agencija za knjigo RS (JAK) je v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije (BDS) zasnovala brošuro in plakate, ki nas vodijo po POTI KNJIGE in posameznih tematskih sklopih.
Razstavo si je v dveh tednih, kolikor smo jo gostili pri nas, ogledalo 330 učencev naše šole, vsevedi iz Vrtca Radovednež, skupaj  350 obiskovalcev, ter zaposleni in zunanji  obiskovalci.

Vodeno nas je po razstavi popeljala šolska knjižničarka. Učenci 1. triletja so knjižnemu molju nadeli različna imena – Modri, Knjižko, Modrijan. Po ogledu so ustvarjali, in sicer so prvošolci oblikovali svojo knjigo in z roko napisali zgodbo, saj so tako združili ogled in ustvarjanje s tednom pisanja z roko 2020.
Nekateri  so pisali misli o branju, knjigah; tudi učenci 2. in 3. triletja so po ogledu ustvarjali in zapisali pomembnejše podatke z  razstave.
Z zanimanjem so si jo ogledali tudi otroci Vrtca Radovednež pri naši šoli, in sicer najstarejši vsevedi, ki  so vedoželjno sodelovali s knjižničarko in ji natrosili kar nekaj izvirnih domislic.

Vzgojiteljica Cilka Šutar je zapisala:
Na zanimiv način, ki je  primeren razvojni stopnji predšolskih otrok,  je knjižničarka predstavila, kako nastane knjiga. Spoznali smo nekaj novih izrazov, kot so: naslovnica, platnica, hrbet knjige, strani, pisatelj, pesnik, ilustrator, založba, urednik in podobno. Otroci so aktivno sodelovali pri pogovoru. Nekaj izrazov so že poznali, pri nepoznanih so razmišljali in predlagali svoje rešitve. Knjižničarka je smiselno vodila pogovor o delih človeškega telesa in skupaj smo iskala rešitve in podobnosti z deli knjige. Nekaj otroških razmišljanj:
Knjižničarka:» Kdor piše pravljice,  je pisatelj. Kdor pa piše pesmi, je …?«
Deklica:» Pesmelar.«

Knjižničarka:» Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njene  možgane?«
Vsevedi: »Listi.«

Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njena  usta?«
Vsevedi: »Besedilo. Pesmi. Pravljice.«

Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njene oči?«
Vsevedi: »Slike.«

Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njeno srce?«
Vsevedi: »Vse skupaj.  Naslov. Prva stran.«

Knjižničarki ge. Marinki se zahvaljujemo za povabilo, ogled in nova spoznanja, ki smo jih pridobili.

Knjižničarka pa je po ogledu te razstave povabila obiskovalce še v šolsko knjižnico, kjer so si na priložnostni razstavi ogledali stare knjige, spoznali različne pisave, se pogovorili o rojstvu slovenske knjige in slovenskega jezika, o pomembnih možeh, o pomenu branja ter o današnjih temeljnih  jezikovnih priročnikih v knjižni in e-obliki. Potujoča razstava pa sodi tudi med načrtovane dogodke v okviru  praznovanja Metelkovega leta na naši šoli.

Tako smo metelkarji  preživeli ta dva tedna malo drugače – o knjigi s knjigo  in za knjigo na  razstavi.

Marinka Cerinšek,  šolska knjižničarka

v slikah: Pot knjige