Select Page
METELKOV DAN

METELKOV DAN

Na OŠ Frana Metelka Škocjan smo šolski dan v četrtek,  8. oktobra 2020, preživeli malo drugače – kulturno obarvan Metelkov dan z naslovom Njega dni – kulturno izročilo domačega kraja iz 19. stoletja.
Metelkarji  smo skupaj z mentorji izvajalci spoznavali   kulturno dediščino domačega kraja, saj je prav, da se  zavemo svojih korenin in da iz sedanjosti pogledamo v preteklost, se od nje kaj  novega naučimo ter obogateni z novimi izkušnjami zremo v prihodnost.
Svoj raziskovalni duh smo razvijali in krepili 19 v dejavnostih: v 1. triletju se jih je zvrstilo pet:  Ljudski plesi –  Janja Lesjak, Nuška Keglovič, Katja Žibert; Kazalke – Katja Ploj, Maja Salamon, Marija Grubar;  Modri stol – Žiga Longar;  Igre nekoč – Lidija Kalin, Tea Kump, Anemari Kapler;  v 4. in 5. razredu smo ustvarjali v štirih: Poezija – Aleksander Božič, Folklorni elementi – Tea Harmandić; Igre nekoč – Urška Rudman, Stari slovenski pregovori – Jasmina Povše;  od 6. do 9. razreda v petih: Jega dni – Sonja Povše Krmc, Simona Smrekar Krmc, Kolikor pregovor znaš, toliko veljaš – Tanja Luštek, Mateja Javeršek, Bralne kazalke – Lidija Rožmarič, Vesna Kukavica, Jedi iz Metelkovega časa ali kaj so jedli naši predniki – Sabina Klemenčič, Patricija Haler, Zaplešimo po škocjansko – Anja Cizel; na Podružnici Bučka pa smo dan obeležili s petimi dejavnostmi:  Ljudski plesi in igre nekoč – Suzana Rajgl Zidar, Pregovori in izdelovanje kazalk – Urška Zidar, Oblačilna kultura v 19. in 20. stoletju – Urška Picek, Kuharska delavnica  – jabolčnik – Jožica Keglovič.

Spomnili smo se na Franceta Prešerna in Frana Metelka, moža, ki sta živela in ustvarjala v istem času in bila na poseben način povezana. Vedenje o našem Metelku smo osvežili in nadgradili, saj smo ga tokrat spoznali kot zbiralca pregovorov ter tedanje pregovore in frazeme primerjali z današnjimi in ugotovili, da so nekateri iz preteklosti »živi« še danes.   Razmišljali smo tudi o branju, pri čemer smo bralne kazalke obogatili z mislicami o tem neminljivem koščku otroštva ter ustvarjali za natečaj Metelkovo pero. Seznanili smo se s prehrano domačega kraja v 19. stoletju – v šolski kuhinji so zato skuhali škocjanski jabolčnik, ki smo ga lahko tudi poskusili; na POŠ  Bučka  ga je pripravila ga. Jožica Keglovič, članica Društva podeželskih žena Škocjan. Gospa Sonja Povše Krmc, predsednica Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja in soavtorica knjige Jega dni v občini Škocjan,   razložila oblačilno kulturo naših prednikov  in škocjansko folklorno obleko. Na razredni stopnji je bilo med drugim  zanimivo slišati o igrah nekoč in kako so se v prostem času poveselili škocjanski otroci.  Ob živi glasbi smo učenci od 6. do 9. razreda osvojili nekaj folklornih korakov, za kar so poskrbeli trije glasbeniki Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane pod mentorstvom Anje Cizel, naše nekdanje učenke, sedaj pa umetniške vodje rožancev ter mlade raziskovalke na Glasbenonarodopisnem  inštituta ZRC SAZU iz Ljubljane.  

Tako smo metelkarji združili prijetno s koristnim, saj Kar se Janezek nauči, to Janez zna, krepili in razvijali pa smo tudi pripadnost Metelkovi šoli ter njeni jezikovno-bralni naravnanosti in poti.

Besedilo: Marinka Cerinšek, foto: Jan Cerle

EVROPA V ŠOLI 2020/2021 – NATEČAJ

EVROPA V ŠOLI 2020/2021 – NATEČAJ

ČE KRUHEK PADE TI NA TLA,

POBERI IN POLJUBI GA

V letošnjem šolskem letu se natečaj osredotoča na hrano. Razmišljali boste o hrani.

Izgube  hrane  in  odpadna  hrana  sta  daljnosežen  problem.  Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (The Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO) po vsem svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Končni potrošniki v bogatih oz. razvitih državah vsako leto povprečno zavržejo 95−115 kilogramov hrane na osebo, medtem ko se v revnejših državah oz. državah v razvoju na leto zavrže povprečno 8−11 kilogramov hrane na osebo.

»Odpadna hrana« in »izgube hrane« sta najpogostejša izraza, vendar ne pomenita povsem iste stvari. »Izguba hrane« se običajno nanaša na hrano, izgubljeno v zgodnejših fazah pridelave, kot so nabiranje, skladiščenje in prevoz. »Odpadna hrana« se nanaša na živila, ki so primerna za prehrano ljudi, vendar jih pogosto zavržejo med predelavo, v trgovinah ali pa jih zavržemo potrošniki.

Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, skupaj smo v Sloveniji v letu 2018 zavrgli 139.900 ton odpadne hrane.

Več o natečaju si lahko preberete na povezavi: https://www.zpms.si/programi/evropa-v-soli/ https://www.facebook.com/evropavsoli/

Učenci lahko sodelujete na literarnem, likovnem, fotografskem, video natečaju in  na internetnem natečaju.

Skupaj s svojimi mentorji bodite ustvarjalni.  

Za EVŠ na naši šoli: Marinka Cerinšek, Mateja Korenič