Obveščamo vas, da smo prispeli v Bohinj. Aktivnosti z vikenda v naravi boste v fotografiji lahko spremljali na spodnji povezavi: https://drive.google.com/drive/folders/1QqOscXbBB0wVL50UtEAMwclxwVvgG56H?usp=drive_link
Petek, 9. 5. 2025
Danes smo se varno in srečno pripeljali do CŠOD v Bohinju.
Lepo so nas sprejeli in za nas pripravili kratko predstavitev pravil ter hišnega reda. Nato smo se sprehodili do Bohinjskega jezera in ugotovili, da voda ni prav topla. Ko smo prišli s sprehoda, smo se odpravili v jedilnico, kjer so nas čakali odlični špageti. Po okusnem kosilu smo se razporedili v sobe in si postlali postelje ter imeli kratek odmor za poležavanje ali igranje namiznih iger.
Nato smo se oblekli v topla oblačila in odšli ven, kjer nas je čakal učitelj iz CŠOD. Predstavil nam je koristne informacije za preživetje v naravi. Nato smo se razdelili v skupine in izdelali filtre za vodo ter jih preizkusili. Skozi filtre iz oglja, peska in kamnov smo filtrirali vodo iz Bohinjskega jezera, ter jo nato vsi poskusili. Nekateri pogumneži so rekli, da bi se radi kopali v jezeru, ki pa ima komaj 12 stopinj Celzija. Kmalu smo vsi dobili priložnost izkusiti hladno vodo. Učitelj nam je razložil, kako ravnati, če pademo v hladno vodo. Sledila je simulacija podhladitve. Izziv, ki je bil pred nami, je bil kar hud. Zavihali smo si rokave in hlačnice ter se sezuli, nato pa smo morali dve minuti trpeti v ledeni vodi, tako da smo namakali roke do komolcev in noge do kolen. Tudi najbolj pogumne junake je minilo veselje do kopanja v ledeni vodi.
Ker nas je začelo zebsti, smo dobili novo nalogo, da zakurimo ogenj. Učitelj nam je najprej razložil, da je v naravi brez pripomočkov skoraj nemogoče zakuriti ogenj in tudi tiste metode, ki jih vidimo po televiziji, v resnici ne delujejo. Dal nam je kresilo, sami pa smo si morali nabrati netivo. Nekateri optimisti so mislili, da se bo vžgalo vlažno lubje, drugi, da bodo zagorele vejice, tretji so nabrali suho travo in listje (še to je bilo vlažno zaradi predhodnih padavin). Kresali smo iskre, da se je kar kresalo! Dvema učencema je tudi uspelo zakuriti manjši plamen.
Naslednji izziv nam je skušal prikazati, kako je, če si dolgo časa čisto sam v gozdu. Dobili smo nalogo, da se razkropimo po bližnjem gozdu in smo v samoti in tišini, dokler ne bomo zaslišali piščalke učitelja.
Spoznali smo, da nismo navajeni samote, nekateri so se med sabo klicali in tako motili vse ostale. Učitelj je bil hud, ker se nismo držali navodil. Ugotovili smo tudi, da je v gozdu precej klopov, upamo, da nismo kakšnega odnesli s sabo.
Moramo priznati, da nam je večerja kar teknila, čeprav je bila to rižota, saj nas je gibanje na svežem zraku zlakotilo.
Ko smo vsi pojedli večerjo, smo se družili na igrišču, kjer smo igrali različne športne igre in se zabavali.
Zmračilo se je in odšli smo v skupni prostor, kjer smo igrali družabne igre, namizni tenis, namizni nogomet, nato smo ustvarili ime in znak sobe ter zapisali vtise današnjega dneva.
Po napornem dnevu smo si umili zobe, se stuširali in legli v postelje. V resnici smo bili utrujeni, čeprav tega nismo hoteli priznati in smo samo še v sanjah delali načrte, kako bi prelisičili učiteljici, da bi bedeli dlje od dogovorjene ure.
Zapisali: Eva Zorko in Manca Praznik